segunda-feira, 6 de junho de 2016

Onani Polítika: Dura Mumu Tetak, Ata Meti Tana


Hosi Cancio “Cassimata” Ximenes*, opiniaun

Bibi-oan: Tanba saida maka ema moris ne’e tau naran oin-oin. Maibé, ita moris mai ne’e tau naran ida de’it maka “bibi”.

Bibi-Inan: Sira nia naran bele tau naran oin-oin maibé wainhira mate sira nia naran ne’e ida de’it maka “matebian”. Maibé, wainhira ita (bibi sira) maka mate, ita nia naran ne’e sai barak tebes maka “bibi-tunu, bibi-lalar, bibi-sona, bibi-tokir, bibi daan, no oi-oin de’it.”

Bibi-oan: Hmmm?!?

Ha-ha-ha. Ha’u halo finji (sengaja) foti ilustrasaun simples ne’e hodi hakaben ho diverjensia polítika ne’ebe akontese iha palku polítika Timor-Leste daudaun ne’e. Polítika oin-oin, partidu oin-oin, objetivu ida de’it maka serbisu ba interese nasionál. Hosi polítika oin-oin no partidu oin-oin, ho sira nia interese rasik/partidu, sira bele kria jogadas polítika hodi lori polítika na’in balun hanesan “ema” ne’ebé mate ho naran polítika ida de’it maka naran “matebian”. Maibé, la taka dalan, polítika na’in balun mós mate hanesan “bibi” ne’ebé sira hetan naran rebo-rebo ho naran polítika “bibi-tunu, bibi-lalar, bibi sona, bibi-tokir, bibi-daan, nsst”.

 Lalika helik tan. Lala’ok polítika hamate malu nani-da’et ba malu hosi ida ba ida seluk. Hahú hosi polítika ezonerasaun ba Major Jeneral Lere Anan Timur—nomeisaun Filomeno Paixão no Pedro Klamar Fuik—estende Lere Anan Timur ba Tinan rua, Prezidenti da Repúblika Taur Matan Ruak hatoo mensajem estadu iha PN hatete  Eis Líder Rezisténsia Xanana Gusmão no Dr. Marí Alkatiri hetan previleiju boot iha kontratu estadu nian, Xanana fó fila medala Orden de Colar ba PR, CNRT divorsiu ho PD iha bolku koligasaun, CNRT eziji Prezidenti Parlamentu Nasionál Vicente Guterres husik nia kargu nu’udar Prezidenti PN, CNRT eziji membru governu hosi PD sai hosi governasaun, PD desidi hili nu’udar independente, no CNRT alerta makaas hodi eziji ba governu atu membru governu sira hosi PD tenki sai hosi governasaun.

Drama polítika hirak iha leten ne’ebé akontese daudaun iha palku polítika Timor-Leste nia leten ne’e, refleta kedas liafuan murak hosi dialeitu Makasae ne’ebé ha’u sita iha artigu ne’e nia titulu “Dura Mumu Tetak, Ata Meti Tana—Laho Tetak (han) Besi, Ahi Han Tasi”. Tuir lojika, Laho labele han besi no ahi labele han tasi. Maibé, polítikamente buat ne’e bele sai realidade. Polítika bele halo buat ne’ebé imposivel sai sai posivel. Atu atinji sira nia objetivu polítika ida, polítika na’in sira sempre uza meus ka dalan saida de’it hodi hadau sira nia mehi.

Dalaruma mehi atu sai boot (lider) no mehi atu hadau kadeira (tuur iha kadeira luxu), polítika na’in sira tenki halo ema seluk sai mutun ba sira nia polítika. La koalia sala. Jogadas polítika hirak iha leten ne’e, lori polítika na’in sira mout iha polítika “Dura Mumu Tetak, Ata Meti Tana” (imposivel). Katak,  polítika na’in sira ne’e hamriik ia palku polítika nia leten, rame-rame hatudu ba povu Timor-Leste tomak hodi halo “onani polítika” atu atinji “orgasme polítika no “orgasme póder” (liafuan ne’e la existe iha disonariu siénsia polítika nia laran maibé iha no real iha realidade polítika). Hamriik araska, mate lais. Mate lais, hamriik araska. Hatama lais, sai kleur. Hasai lais, hatama kleur. Hatama kleur, mate mós kleur. Katak, ho intensaun sira hakarak haree lalais lalehan no dudu ema seluk ba inferno laran—sira iha mehii-boot hakarak harii lalehan no harii inferno iha tinan 2016 ne’e ba oin.

Só, mehi atu harii lalehan ka harii inferno iha Timor-Leste, polítika “Dura Mumu Tetak, Ata Meti Tana—Laho Tetak (han) Besi, Ahi Han Tasi” (onani polítika) ne’e lori povu Timor-Leste tomak sai hanesan “Laho” ne’ebé tetak (han) besi sai tohar arbiru no sai hanesan “Ahi” ne’ebé han tasi sai mutuk didiak. Povu wa’in dezanima hodi dehan “husik ba!”. Maibé, povu balun ibun katar tuur hodi tarata, dulas ibun,  fó-hamnasa, fó-tanis, fó-malisan, no fó-merese ba hirak ne’ebé aplika lala’ok “onani polítika” no hirak ne’ebé sai tiha ona mutun (vitima) ba polítika refere—tanba sira halo polítika la’os ba povu nia interese maibé ba sira nia interese rasik.

Maibé, ho hanoin pozitivu, loloos ne’e ita labele fó-hamnasa no fó-malisan ba lala’ok polítika hirak ne’e. Ho laran maus no ho neon matenek, ita tenki kaer-metin no aprende hosi Dalen Latina ne’ebé haktuir katak “Humanas Actiones Ridere, Non Lugere, Neque Destari Sed Intelligere”. Katak, ema nia lala’ok ita labele fó-hamnasa (ditertawakan), labele fó-tanis (diratapi), no labele fó-malisan (dikutuk), maibé tenki buka atu kumprende (dimengerti). Ita tenki kumprende polítika la’os polítika maka kumprende ita. Tanba, ita tenki kumprende katak ho “onani polítika” hirak ne’e maka lori Timor-Leste mout hela iha krize boot rua (2) maka hanesan; (1) krize kualidade estadista nian no (2) krize kualidade ezemplu (modelu) nian.

Fiar ka lafiar, ne’e imi nia “urusan”. Nune’e ka lanune’e, depende ba imi ida-idak ninia interpretasaun. Maibé, atu hatete de’it katak Timor-Leste oras ne’e hasoru ka hetan “defisiensia kualidade estadista nian” no “kualidade ezemplu nian” tanba atu responde ba krize ne’e, ita nia frakeza maka kurang iha hahalok (modun) kualidade estadista nian no kualidade ezemplu nian iha lider-elit [polítika] sira.

 Kualidade estadista nian maka karákter, hahalok (modun), vizaun, no orientasaun ne’ebé tau iha oin valor nasionalidade no demokrásia liu interese ego lider ida nian. Lider ida iha klamar estadista se wainhira nia hanoin buat ne’ebé di’ak liu ba nasaun no kaer-metin komitmentu atu fó buat ne’ebé di’ak liu ba nasionalidade, demokrásia, no umanidade universal liu-hosi profisaun ne’ebé nia haknaar-án bá. Ita nia rain defisil atu hadeer ho kbbiit ne’ebé forte liu no dalan (diresaun) ne’ebé naroman wainhira lider sira la alsema-metin ho fanatizmu grupu no orientasaun póder.

 Lideransa ne’ebé iha espiritu kualidade estadista nian nu’udar fatór ida ne’ebé determina no stratejia atu konsolida forsa nasionál, hakiak momentum reformasaun, dudu prosesu demokratizasaun, no hatudu (halalo) movimentu konjunta ba oin. Lider-estadista maka bele lori nasaun ne’e tama ba laloran kompetisaun global. So lideransa forte, iha dignidade, no iha karákter estadista bele tandu (lori) sivilizasaun no progresu ba ninia nasaun—lider matenek, povu mós sei matenek.

 Bele sai hanesan dezastre nia hun se lider nasaun ida iha  obsesaun ba póder de’it entaun sei la foku ba esforsu tomak atu atinji objetivu nasionál. Ninia rezultadu maka lider hirak ne’e hanesan politikus ne’ebé halimar iha palku polítika nia leten hodi póder nia naran duke sai estadista ne’ebé utiliza póder ba povu. Nasaun Timor-Leste presiza lideransa nasionál ne’ebé kredivel, iha integridade, no iha klamar estadista atu responde ba sasadik (tantangan) oin-oin be sei mosu mai. Ba ida ne’e, presiza lider (estadista) ne’ebé iha “mission-driven” (ho misaun prinsipal lori nasaun ne’e sai-hosi problema/krize) no kompetente maneja no  hatudu rekusru.

Lider-estadista hakarak no iha kapasidade foti desizaun ne’ebé moos ka firme (la’os otoriter) no brani foti desizaun maske la popular maibé importante maka foti desizaun bazeia ba interese maioria povu nian—lider ho karákter forte no firme iha mehi atu lori no nasaun no povu ba hetan moris di’ak (susesu). Tanba ne’e, hahú ohin ba oin, lider ne’ebé ita hein maka lider ne’ebé iha kualifikasaun lider-estadista (pemimpin-negarawan)—lider nasionál la’os naran fó de’it pozisaun/póder maibé prinsipal maka ema ne’ebé iha kapasidade, integridade, iha kbiit visioner,  no ninia kualidade estadista nian tanba póder ne’e fó hosi povu (hanesan na’in ba soberania) atu maneja nasaun ne’e.

Lideransa nasionál loloos ne’e tenki figura ne’ebé fiel ba rai doben Timor-Leste [Konstituisaun RDTL] ho sira nia dedikasaun tenki hatudu ka tau ba oin hahalok kualidade estadista nian, la’os figura ne’ebe hakarak goza de’it póder ho folin medial (meiu), la’os final (objetivu). Objetivu final póder ba lider nasaun nian maka “fó fila fali ba póder nia na’in maka povu” liu-hosi forma matenek, justisa sosial, moris-di’ak, no moris hakmatek (dame).

Atu hetan moris-di’ak no moris iha dame la’os de’it ho lider-estadista ne’ebé fiel maibé ita labele abandona lider-ezemplar (agora ita krize ba lider-exemplar). Oinsa mak lider ida bele lori povu ba objetivu konjunta se lider refere la’o iha vizaun ne’ebé nakukun, la’o ho frakeza karákter ne’ebé la’o saruntu arbiru de’it—oinsa maka nia bele lori povu ba objetivu konjunta se nia rasik laiha kapasidade atu fó exemplu ka sai ezemplar di’ak ida?

Atu sai lider [ezemplar] ne’ebé iha kualidade ezemplu nian ne’ebé diak, lider tenki hahí no hanai elementu tolu (3) lideransa nian ne’ebé importante maka hanesan; (1) kompetensia (professional), (2) sensivel/tau-matan ba ema sira ne’ebé nia lidera, no (3) integridade pesoal ne’ebé tau-ás ka hahí hahalok tenki tuir liafuan. Atu sai lider-ezemplar, ema ida tenki iha integridade no komitmentu ne’ebé forte atu lidera ho loloos, onestu no edukadu. Matenek na’in T Richard Chase hakerek “If a leader demonstrates competency, genuine concern for others, and admirable character, people will follow”.

Raelidade polítika “Onani Polítika: “Dura Mumu Tetak, Ata Meti Tana—Laho Tetak (han) Besi, Ahi Han Tasi” (imposivel) ne’ebé habiban “orgasme polítika no orgasme póder” hatudu mai ita dimensaun ne’ebé kontradiktivu ho lideransa ideal ne’ebé tau iha oin “kualidade ezemplu nian”. Ema wain hatete fenomena KKN ne’ebé akontese no hahalok koruptivu hosi leten mai kraik hakanek povu Timor-Leste nia konxiénsia no sentimentu justisa sosiedade nian, ne’e la’os ezemplu di’ak. Krize Kualidade ezemplu nian mós haburas hosi tendensia elite polítika ne’ebé forte atu hadau (kassa) ka tuba-netik (mempertahankan) sira nia póder—sira haluha katak polítika ne’e luta ba objetivu konjunta ho póder nia kbiit ne’ebé povu fó ba sira.

Povu, hanesan na’in ba soberania no póder nia na’in, senti no hein katak polítika na’in sira halo “onani polítika” hodi hadau “orgasme póder” karik, tenki bazeia ba formula aplika (halo) polítika dezenvolvimentu tuir etapa. Etapa dahuluk maka (1) lideransa instruksional ne’ebé tau póder ne’e ás liu (leadership by power)=dezenvolvimentu “hosi governu, mai hosi governu, ba povu”. Etapa daruak lideransa ne’ebé involve no fó korajen/dudu (engaging and encouraging leadership) ne’e hahí ezemplar/keteladanan (leadership by example)=dezenvolvimentu hosi governu hamutuk ho povu, mai hosi governu hamutuk ho povu, ba povu”. No, etapa datoluk maka manifestasaun soberania povu (povu nia soberania) atinji fatin, iha ne’ebé sistema demokrásia la’o ho di’ak tebes, ne’e lideransa suportivu/stimulativu ninia kbiit atu tau ezemplu iha oin=dezenvolvimentu ”hosi povu, hosi governu hodi povu nia naran, ba povu”.

Ita tenki konkorda ho peritu lideransa Jhon c Maxwell (The Power of Leadership, 2001) ne’ebé hatete katak “The most effective leadership is by example, not edict”. Ema sei aprende no sei halo-tuir hosi saida maka ema ne’e haree-hetan tuir Maxwell nia liafuan “A leaders credibility and his right to be followed are based on his life”. Baibain tradisaun ida ne’e defisil ita haree iha lideransa polítika maibé hahalok ida ne’e ita bele haree-hetan iha lideransa militer sira nian—militer kuñese filozofia lideransa ho ninia formula “follow me!” (tuir ha’u). Komandante halo buat diak, soldadu sira sei halo buat di’ak. Hein katak filozofia “follow me!” bele sai modelu ba lideransa polítika sira bele fó ezemplu di’ak atu nune’e povu mós bele moris banati hodi dehan “follow me!”.

Ezemplu/ezemplar, liafuan ida ne’ebé fasil atu hatete, maibé nu’udar “meus moris nian” ne’ebé defisil tebes tau iha implementasaun. Maibé, ita hein katak liafuan ne’e sinal “moral-etis” no sai matadalan ba lider ida-idak iha Timor-Leste. Espera katak, povu nia mehi atu ba hetan lider-estadista ho kualidade estadista nian be natoon no bele hetan lider-ezemplu [ezemplar] ne’ebé sai modelu di’ak ba Timor-Leste nia futuru.

Hein katak hahalok polítika “onani polítika” ne’ebé rezulta “orgasme polítika” ba atinji “orgasme póder” be akontese daudaun ne’e, bele kria lalehan (dame) maibé labele kria tan inferno (krize 2006 epizode-II) iha Timor-Leste ne’ebé lori povu sira mate hanesan bibi ne’ebé hamosu naran “bibi-tunu, bibi-tokir, bibi daan, bibi sona, nsst. Artigu ida ne’e hela hanesan reflesaun ida atu ita bele refleta hamutuk hodi hateke ba oin hodi kaer-metin ba filozofia “mehi hamutuk, mehi ba povu nia mehi”. (*)

*Matadalan

Sem comentários: