segunda-feira, 23 de janeiro de 2017

FUNSIONAMENTO PILAR ORGAUN SOBRANIA BA DINAMIKA POLITIKA FUTURO NASAUN TIMOR-LESTE


Husi: Lourenço de Deus Mau Lulo*, opiniaun

Ba dala uluk

Timor-Leste Nasaun de Direito e Demokratiku, iha nia pilar 4 (ha’at) orgaun de Estado; Presidente da Reublika, Parlamento nasional (Legislativo), Governo (Eksekutivo) ho Tribunal (judiciariu). orgaun sobrania ha’at nee sai pilar importante ba dezisaun politika future nasaun nian. Hare artigo 67 Konstituisaun da RDTL. Orgaun 4 ne’e halao nia funsionamento baziea ba prinsipiu separasaun de poderes, ne’ebe menziona iha artigo 69 Konstituisaun da RDTL. Katak “Orgaun sobrania sira, iha sira nia relasaun ba malu no wainhira halao knar, tenke tuir separasaun no interpendensia kbiit nian ne’ebe iha lei inan nia laran” artigo refere haktuir mai ita katak orgaun 4 ne’e wainhira halao sira nia knar tenke tuir prinsipiu separasaun de poderes no interpendensia, “ halo relasaun ba malu no interpendensia” ne’e katak wainhira orgaun sobrania 4 ne’e halao sira nia knar, sira iha relasaun ba malu liu husi lina de servisu hodi kontrola boa governasaun (checks and balance). Maibe iha mos interpendensia signifika katak, orgaun ida sei la uja nia kbiit ne’ebe konstituisaun fo hodi halao nia knar mesak, maibe kada orgaun sobrania ida wainhira atu halao nia knaar ka foti dezisaun ruma tuir kompetensia nebe nia iha tenke halo konsultasaun ka husu apoiu husi orgaun sira seluk. Hare ba konstituisaun nebe haktuir mai ita, hau hakarak halo konklusaun badak katak, orgaun sobrania haat nebe regula iha artigo 67 ho sira nia funsaun nebe regula iha artigo 69 katak tenke tuir prinsiu separasaun poderes. Ne’e la dauk relevansi, tamba kada orgaun sobrania 4 ne’e wainhira halao sira nia knaar tenke kesi ikun ba malu (saling ketergantungan).

Porzemplo: 1) Governo halo proposta OJE ba Parlamento Nasional, Parlamento nasional halo debate, aprova ka la aprova, karik la aprova, maka governo tenke monu, karik aprova maibe hato’o ba Presidente da Republika la pormulga ka veto ba OJE nee mos Governo sei la lao, mezmo parlamento iha nia poderes absoluta, wainhira president da Republika la pormulga lei nebe aprova husi ParlamentoNasional, entrega ba Presidente da Reublika atu pormulga, maibe to’o loron 30 maka Presidente la pormulga, lei refere vale, mezmo Presidente da Republika la pormulga. Maibe equando Presidente da Republika la halo izame ba materia sira ne’ebe inkonstituisional no la haruka hikas ba Parlamento nasional (Presidente rai hela ba gabeta). Maka parlamento mos sei la uja nia kompetensia ne’ebe regula iha artigo 95 konstituisaun. Tamba Presidente da Reublika maka xevi do Estado, simbolu no grantia Independensia nasional no Unidade Estado nian, no instituisaun Demokrasia sira nia funsionamento regular bazia ba artigo 74 alinea (1) no alinea (2) Presidente da Republika maka komandante A’as liu forsa Armadas nian. Ho nune’e hare ba line Vertikal Presidente da Republika maka orgaun sobrania nebe iha lina primeiru, tuir tan maka Parlamento nasional, Governo no Tribunais.