quarta-feira, 20 de janeiro de 2016

Primeiru-ministru portugés hakarak sirkulasaun livre iha CPLP nia laran durante simeira Brazil


Primeiru ministru portugés, António Costa horisehik fó sai ninia esperansa atu iha simeira hosi Komunidade Nasaun Lian Portugés (CPLP) tuir mai iha Brazil, bele avansa ho liberdade sirkulasaun nomós parte rua rekoñese direitu polítiku no kualifikasaun akadémika. 

António Costa ko’alia lia hirak ne’e durante konferénsia imprensa hamutuk ho ninia omólgu kaboverdianu, José Maria Neves, hafoin sorumutu plenária entre ezekutivu Lisboa no Praia, hodi asina memorandu hosi Programa Espesiál Koperasaun (PEC 2016/2020) – dokumentu ne’ebé sei tenke hetan ninia konkluzaun iha fulan dezembru tinan ne’e nian.

Ba jornalista sira iha sidade Praia, primeiru ministru ne’e defende kona-ba relasaun ho Kaboverde ne’ebé la’os de’it ona ho karate bilaterál, maibé halo parte mos ba iha CPLP.

“Bainhira CPLP sei komemora ninia tinan 20, ita mos tenke hametin ita-ninia dimensaun sidadania. Importante maka koperasaun polítika, ekonómika, tékniku-militár ne’ebé mos agora haree kona-ba moris lorloron hosi povu CPLP nian. Ita tenke sai efetivu” Iha kontestu ne’e, António Costa defende atu iha “sirkulasaun livre, portabilidade direitu ba nivel Seguransa Sosiál ba sira ne’ebé serbisu iha nasaun seluk, rekoñese direitu polítiku nomós kualifikasaun akadémika”, dehan.

“Hein katak iha simeira veraun ne’ebé sei hala’o iha Brazil, hodi defini estratéjia foun ba CPLP, bele fó importánsia ba ida ne’e”, dehan primeiru ministru.

Alénde ko’alia kona-ba CPLP, primeiru ministru ne’ebé mos haktuir kona-ba “progresu” hodi dada Kaboverde ba Uniaun Europeia no kona-ba Portugal ninia hakarak atu aprosima ba iha merkadu ida ho abitante milloens 300 ne’ebé kontitui ba Komunidade Estadu Áfrika Osidentál.

Hafoin elojia José Maria Neves, ne’ebé uluk hanesan líder ezekutivu kaboverdianu ko’alia ona ho primeiru ministru portugés na’in neen, maibé António Costa defende kona-ba nesesidade atu “kria koperasaun foun ba iha interkámbiu ekonómika no emprezariál”, alénde área tradisionál hosi edukasaun ka saúde.

“Ami hakarak dezenvolve área hanesan ekonomia tasi nian nomós dezafiu bot hosi enerjia renovável – ‘cluster’ ne’ebé dezenvolve ona iha Portugal no sai hanesan ezemplu di’ak hosi produsaun inovasaun teknolójika nomós koñesimentu nian.

Dezafiu prinsipál hosi umanidade maka hosi alterasaun klimátika nomós enerjia renovável no ne’ebé mos ho papel fundamentál ida”.

SAPO TL ho Lusa 

Sem comentários: